Popolnoma nov pogled

Vidimo. Slišimo. Hodimo. Jemo hrano, ne samo mlekca.

Pester teden za nami. Najprej smo dokončno odprli očke, vidimo odlično, odprla so se nam ušeska, sedaj slišimo dobro. Naša hoja je bila na začetku majava, naredili smo korak, mogoče dva, potem pa se zavalili na bok in hrbet. Sedaj hodimo kot veliki, nekateri tudi naredimo kak pogumen poskok.

Spoznali smo, da poleg maminega toplega mlekca obstaja tudi okusna mesna hrana. Packamo kot zanalašč, ampak vsak dan smo bolj pridni za skodelico. Najemo se toliko, da včasih kdo od nas zaspi kar v skledi. Eden od naših bratcev pa je uspel “veliki met” – uspelo se mu je polulati v našo skodelico z vodo. Dobro da so naši dvonogi skrbniki hitro ugotovili, saj zelo radi pomakamo gobčke v vodo.

Krempeljčki nam rastejo s svetlobno hitrostjo in da ne praskamo mame medtem, ko jemo, nam jih redno krajšajo. Nihče od nas se ne pritožuje, pravijo, da smo pridni.

Uspelo nam je pretentati našega dvonogega dedka – nam je pripravil super moderen kotec, z vsemi dodatki, da nam ne bi uspelo uiti in da nas mama ne bi stisnila v kot – AMPAK – nam je uspelo. Hitro smo dojeli, kako je treba plezati, se malo potegniti čez rob – in hop, nov svet. Zato so nam prepreko umaknili, da se lahko prosto sprehajamo po našem mini ograjenem svetu. Včasih, ko smo pridni, nas spustijo v dnevno sobo. Všeč nam je novoletna jelka – koliko žogic je tam gor… Tudi na kavču nam je všeč. Naša tetka Chilly nas že veselo pozdravlja in z njo je prav zabavno. Na parketu nam še malo drsi, še ne znamo dobro hoditi na takih podlagah, ampak počasi se daleč pride.

Tudi kakat znamo. Znamo kakat na mesto, ki ni naša dekca. Kakamo tam, kjer ne spančkamo, OK, lulamo še vedno včasih tudi na dekco, ampak, če nam le uspe zadržat 2 sekundi, pa se potrudimo in lulamo na pleničko. Pravijo, da smo pridni.

Zelo radi se crkljamo. Pri Nejcu, Emi, Mateju in Ani. Smo skrkljani. Vsak večer smo deležni masaže. Vsi po parih minutkah zaspimo. Spimo skoraj celo noč, le včasih se kdo od nas zbudi, ker ga zbudijo sanje. Ali pa lakota. Skoraj vsako noč še malo pomalicamo. Včasih pa zdržimo do zgodnjega jutra.

Naslednji teden nas čaka verjetno veliko novih dogodivščin. Opazili smo igračke v kotcu, ampak nas še ne zanimajo, Bolj zabavno se je igrati z bratci in sestricami. Ali pa grizljati mamin uhelj ali rep. Ja, ZOBKEEEEEE imamo :) Je zabavno, ko ugotoviš, da lahko kdaj tudi kaj ugrizneš.

Nekaj utrinkov preteklega tedna: